Svete zaobljube
Pokorščina
Prava pokorščina, ki ugaja Bogu in predstojnikom, je v tem, da radi
napravimo, karkoli nam ukazujejo naše konstitucije ali naši predstojniki.
Prav tako je pokorščina v tem, da se pokažemo popustljivi tudi v najtežjih
stvareh, nasprotnih našemu samoljubju, in jih pogumno opravljamo,
čeprav bi nas stalo truda in žrtve. V teh primerih je pokorščina težja, toda
veliko zaslužnejša in nas vodi v nebeško kraljestvo. Kdor se posveti, bo z
velikim zaupanjem ponavljal s svetim Avguštinom: »Daj mi, kar zapoveduješ,
in zapovej, kar hočeš.«
Uboštvo
Posvečeni »je tisti, ki nima ničesar in je postal ubog, da bi bil bogat z
Jezusom Kristusom. Posnema zgled Odrešenika, ki se je rodil v uboštvu,
živel v pomanjkanju vsega in je umrl gol na križu. (…) Res je, da bomo
morali kdaj prenašati neugodje na potovanju, pri delu, ko bomo zdravi ali
bolni. Včasih hrana, obleka ali kaj drugega ne bo po našem okusu. Prav tedaj pa se moramo spomniti, da smo se izrekli za uboštvo. Če hočemo
za to imeti zasluženje in plačilo, moramo prenašati njegove posledice.
Skrbno se ogibajmo neke vrste uboštva, ki jo je sv. Bernard močno grajal.
»Nekateri,« pravi, »se ponašajo s tem, da jih imenujejo uboge, toda branijo
se spremljevalcev uboštva. Drugi so zopet radi ubogi, če jim nič ne
manjka.«
Čistost
Čistost »je nadvse potrebna krepost, vélika krepost, angelska krepost,
ki so ji krona vse druge kreposti … Božji Odrešenik nam zagotavlja, da
so tisti, ki imajo ta dragoceni zaklad, ki imajo ta neprecenljivi zaklad, že v
tem umrljivem življenju podobni Božjim angelom.«
»Ne vstopajte v salezijansko družbo, ne da bi se prej posvetovali z
modro osebo, ki vas presodi, ali boste mogli ohraniti to čednost.«
Proti koncu tega dolgega pisma don Bosko končuje: »Kdor se posveti
Gospodu s svetimi zaobljubami, ponudi Božjemu veličastvu najdragocenejši
in najbolj všečen dar.«MŠF SDB
Ni komentarjev:
Objavite komentar