Blaženi Mihael Rua (vol. IV)
Biti don Bosko v Mirabellu
Leta 1863 je don Bosko pri svoji ustanovi napravil odločilen korak. Delo je v Valdoccu dobro uspevalo, ker je na čelu stala karizmatična in očetovska don Boskova podoba. Toda ko jo bodo presadili drugam, ali bo brez don Boska še funkcionirala? Spomladi tistega leta je don Bosko z don Ruo, ki je imel 26 let, zaupno in napeto razpravljal.
»Rad bi te prosil za veliko uslugo. V sporazumu s škofom iz Casale Monferrato sem se odločil, da v Mirabellu odprem »malo semenišče«. Tebe nameravam poslati tja kot ravnatelja. To bo prva ustanova, ki jo bomo salezijanci odprli zunaj Turina. Tisoč oči nas bo opazovalo. Popolnoma zaupam vate. Dal ti bom tri stvari v pomoč: pet naših najboljših salezijancev, med njimi Bonettija, ki bo tvoj »namestnik«; skupino fantov, izbranih med najboljšimi, ki bodo prišli iz Valdocca, da bodo tam nadaljevali svoj študij, da bodo kvas med novimi fanti, ki jih boš sprejel; skupaj s tabo pa bo šla tudi tvoja mati.«
Don Bosko mu je napisal štiri strani dragocenih nasvetov, ki jih bodo prepisali za vsakega salezijanskega ravnatelja: imamo jih za enega najjasnejših dokumentov o don Boskovem preventivnem istemu.
Don Rua je vse te nasvete, ki so zanj bile zapovedi,
povzel v en sam stavek:
»V Mirabellu bom skušal biti don Bosko.«
Po nekaj mesecih je v oratorijski kroniki zapisano:
»Don Rua se v Mirabellu obnaša kot don Bosko v Turinu. Vedno ga obkrožajo fantje, ki jih on pritegne s svojo ljubeznivostjo in jim tudi pripoveduje vedno nove stvari. V začetku šolskega leta je priporočil učiteljem, naj ne bodo vsaj v začetku preveč zahtevni.«
Po dveh letih je bilo 'malo semenišče' nabito polno fantov, ki so dajali lepo upanje na duhovniške poklice za casalsko škofijo in za salezijansko družbo.
MŠF SDB
MŠF SDB