Blaženi Mihael Rua (vol. VI)
Don Rua je prišel v Valdocco brez velikega hrupa. Z don Boskom se je na dolgo pogovarjal, kar bi na kratko lahko povzeli v tehle besedah: »Don Boska si predstavljal v Mirabellu. Sedaj ga boš še v Oratoriju.« Na njegove slabotne rame je zaupljivo naložil vse odgovornosti: šole, delavnice, vzgojo mladih salezijancev, spodbujanje k učenju in izpitom, objavljanje Katoliškega beriva, ki mora vsak mesec priti do tisočev naročnikov, mogočno stavbo svetišča, večino dopisov, ki so bili naslovljeni nanj, ki jih je moral don Rua prebrati, pripisati opombe in jih izročiti zaupljivemu salezijancu, da nanje odgovori. »Jaz moram znova iti v Rim zaradi potrditve naših pravil. Odsoten bom kaka dva meseca, s seboj pa bom vzel Francesia. Vse prepuščam tebi. Okoli sebe imaš nekaj najboljših salezijancev. Poglej, kakšne talente imajo, izberi si jih in jih postavi na delo tja, kamor meniš, da je najbolje. Poleg svojega dela tudi usklajaj delo drugih.«
Don Rua je vstajal zelo zgodaj. Opravil je mašo, premišljevanje in molil kot angel. Potem je začel delati s tisto posebno zbranostjo, ki jo je imel samo on.
Salezijanci in fantje, ki ga niso videli že dve leti, so opazili, da se je v njem zgodila globoka sprememba. Ni bil več 'disciplinski prefekt'. Med osemdesetimi fanti v Mirabellu in sedaj med sedemstotimi v Valdoccu se je naučil biti kakor don Bosko »ravnatelj in oče«. Roka, ki brani oblast, je trdna, način pa je vljuden in ljubezniv.
MŠF
Ni komentarjev:
Objavite komentar