UROŠ BOROVNJAK

(kandidat za SDB)

Kraj: Cankova

Končal: Srednja medicinska Maribor

Stanje: 1. letnik Teološke fakultete Ljubljana

Ker že dolgo ni nobenega Duha od nikoder sem se odločil napisati tale "pozdravček": PRIPOROČILO ZA MOLITEV - KER MORAM ODDATI PROŠNJO ZA VEČNE ZAOBLJUBE IN SEM NA KONCU DEVETDNEVNICEV TA NAMEN, SE TOPLO PRIPOROČAM V MOLITVENO PODPORO IN SPOMIN V TA NAMEN!!!" Iskrena hvala vsem za vložen trud in energijo..., se bom trudil vsem ob svojem času povrniti z obrestmi.

Do takrat pa - "Boug plati, fsem fse doubro!!!"






TONE GRM SDB

Svete zaobljube

Pokorščina

Prava pokorščina, ki ugaja Bogu in predstojnikom, je v tem, da radi

napravimo, karkoli nam ukazujejo naše konstitucije ali naši predstojniki.

Prav tako je pokorščina v tem, da se pokažemo popustljivi tudi v najtežjih

stvareh, nasprotnih našemu samoljubju, in jih pogumno opravljamo,

čeprav bi nas stalo truda in žrtve. V teh primerih je pokorščina težja, toda

veliko zaslužnejša in nas vodi v nebeško kraljestvo. Kdor se posveti, bo z

velikim zaupanjem ponavljal s svetim Avguštinom: »Daj mi, kar zapoveduješ,

in zapovej, kar hočeš.«

Uboštvo

Posvečeni »je tisti, ki nima ničesar in je postal ubog, da bi bil bogat z

Jezusom Kristusom. Posnema zgled Odrešenika, ki se je rodil v uboštvu,

živel v pomanjkanju vsega in je umrl gol na križu. (…) Res je, da bomo

morali kdaj prenašati neugodje na potovanju, pri delu, ko bomo zdravi ali

bolni. Včasih hrana, obleka ali kaj drugega ne bo po našem okusu. Prav tedaj pa se moramo spomniti, da smo se izrekli za uboštvo. Če hočemo

za to imeti zasluženje in plačilo, moramo prenašati njegove posledice.

Skrbno se ogibajmo neke vrste uboštva, ki jo je sv. Bernard močno grajal.

»Nekateri,« pravi, »se ponašajo s tem, da jih imenujejo uboge, toda branijo

se spremljevalcev uboštva. Drugi so zopet radi ubogi, če jim nič ne

manjka.«

Čistost

Čistost »je nadvse potrebna krepost, vélika krepost, angelska krepost,

ki so ji krona vse druge kreposti … Božji Odrešenik nam zagotavlja, da

so tisti, ki imajo ta dragoceni zaklad, ki imajo ta neprecenljivi zaklad, že v

tem umrljivem življenju podobni Božjim angelom.«

»Ne vstopajte v salezijansko družbo, ne da bi se prej posvetovali z

modro osebo, ki vas presodi, ali boste mogli ohraniti to čednost.«

Proti koncu tega dolgega pisma don Bosko končuje: »Kdor se posveti

Gospodu s svetimi zaobljubami, ponudi Božjemu veličastvu najdragocenejši

in najbolj všečen dar.«

MŠF SDB

Načrtovanje v Lučah (21. 9 - 24. 9. 09)

Salezijanski bogoslovci smo na začetku novega akademskega leta imeli tako imenovano načrtovanje. 








Dejansko si človek mora vsak dan načrtovati svoje življenje. Od tega, kaj bo danes jedel, kaj si bo kupil v trgovini... 


Poleg že utečenih sobratov (Janez, ki je ravnatelj; Jure, ki je vzgojitelj; Mitja in Matild) smo se pridružili trije novi člani: Aleš Perič Močnik iz župnije Šenčur, 
Vilmoš Švarc iz Mužlje (Srbija) ter Uroš Borovnjak iz Murske Sobote. 




Kot nakazuje naslov, smo bili gostje v Lučah, to je idilična pokrajina, kjer človek brez problema najde stik z Bogom, svojim stvarnikom. Gospa Ana in njena družina nas je razvajala z različnimi dobrotami, tako da zaradi različnih pohodov nismo shirali. Skozi teden smo počasi spoznavali in načrtovali življenje v naši skupnosti, zraven nekakšne (lahko bi rekli) teorije, smo se zabavali, imeli pohode, vsak dan Sv. mašo, ter tudi adoracijo ter prestavitve: kdo smo in kakšno je bilo naše življenje do sedaj. V upanju, da smo si vsaj malo načrtovali prihodnost v dobri smeri, nadaljujemo življenjsko pot z veselim in poskočnim korakom in širokim nasmehom na obrazu.

Uroš Borovnjak 

VILMOŠ ŠVARC (kandidat za SDB)

JANEZ SUHOVERŠNIK SDB

PRIMOŽ MARIJA KOROŠEC SDB

Biti z don Boskom pomeni stopiti v Božji načrt.

Zgodilo se je 18. decembra 1859, ko je don Bosko v svoji skromni sobici ustanovil družbo, ki se bo pozneje imenovala Družba svetega Frančiška Saleškega, in tako uresničil načrt, ki ga je dolgo časa nosil v svojem srcu, od 1841, leta njegovega mašniškega posvečenja in vstopa v Konvikt, kakor je sam pozneje večkrat zapisal. Družba ni bila ustanovljena, da bi z njo začeli neko ustanovo, ampak da bi jo vzdrževali in razvijali; porodila se je med tistimi fanti, ki se jim je don Bosko posvečal, in skupaj z njimi.

»Don Bosko ni mogel ali ni hotel z namenom, da bi ustanovil morebitno redovno družbo, zbrati pomenljivega jedra odraslih sodelavcev in jih izbrati izmed tistih, ki so že delovali v treh oratorijih.« Uvidel je, da je učinkovitejše kot imeti skupino prostovoljcev, ki danes so, jutri pa jih ni več, ustanoviti stalno družbo za vedno posvečenih Bogu, ki mu bodo služili v teh ogroženih fantih. Da bi se mu to posrečilo, je ne nazadnje

pomislil na svoje fante, tiste, ki so tista zadnja leta – eni več, drugi manj – preživeli z don Boskom v oratoriju.«

»Po slikoviti govorici v sanjah,« razlaga Stella, »je don Bosko začutil, da je določeno, da bo imel pod seboj veliko fantov, od katerih se bodo mnogi spremenili v pastirje in mu bodo pomagali pri vzgojnem delu.«

Nekega dne je sv. Janez Bosko takole razložil svojo misel: »Velika prednost je, da mi sprejemamo večino tistih, ki bodo postali salezijanci, še prav majhnih. Postajajo veliki in se neopazno navajajo na delovno življenje, vsi poznajo celotnega duha družbe in bodo zlahka sposobni za vsako opravilo. Hitro bodo postali dobri asistentje in dobri učitelji, z enotnim duhom in metodo, ne da bi jih moral kdo poučevati o naši metodi, saj so se je navadili, medtem ko so bili gojenci … Menim, da do naših časov še ni nastala kaka

redovna družba, ki bi imela na razpolago toliko posameznikov, ki bi bili zanjo

najprimernejši … Tisti, ki so dolgo časa živeli med nami, bodo v druge

 vlili našega duha.«

Spominjamo se lahko lepe zgodovine, in ko se je spominjamo, 

imamo še pomenljivo zgodovino, ki jo moramo uresničiti.

MATILD JOSIP DOMIĆ SDB

Rojen: 

Kraj: Pijava Gorica

Končal: Gimnazija Želimlje

Stanje: 2. letnik Teološke fakultete Ljubljana