don Boskov dan na Rakovniku (23. 1. 10)

Nekateri iz formacije smo se udeležili tudi te prireditve za otroke.

Bilo je zanimivo...

pestro, zabavno...

ustvarjalno...

gradbeniško...

likovno...

umetniško...

lutkovno...

katehetsko...

 in še marsikaj več...

MŠF SDB

Bl. Mihael Rua (vol. II)

Šest skrivnostnih besed, ki se ponavljajo in se uresničijo

Tretjega oktobra 1852 med izletom, ko so šli najboljši fantje v Becchi za praznik Rožnovenske Matere Božje, ga je don Bosko preoblekel v kleriško obleko. Mihael je imel 15 let. Ko se je zvečer Mihael vrnil v Turin, je premagal strah in je vprašal don Boska: »Se spominjate najinih prvih srečanj? Prosil sem vas za svetinjico, vi pa ste napravili čudno gesto, kot da bi si hoteli odrezati roko in mi jo dati, ter ste mi rekli: 'Midva si bova vse delila na pol.' Kaj ste hoteli s tem povedati?« On pa: »Dragi Miha, še nisi doumel? Saj je vendar popolnoma jasno. Bolj ko boš rasel v letih, bolje boš razumel, kar sem ti hotel reči: v življenju si bova midva vse delila na pol. Bolečine, skrbi, odgovornost, veselje in vse drugo bo za naju skupno.« Miha je obmolknil, poln tihe sreče: Don Bosko ga je s preprostimi besedami napravil za svojega popolnega dediča.[1]

Duhovnik Julij Barberis je v postopku za beatifikacijo takole opisal njegovo notranjo osebnost: »Vedno si je prizadeval, da bi se ravnal po don Boskovi misli in se odrekel lastnim pogledom in mnenju in se prilagodil don Boskovemu gledanju. Takoj ko je zvedel, da hoče ustanoviti Salezijansko družbo, je prvi izpovedal zaobljubo pokorščine.« Bilo je to 25. marca 1855, ko je imel 18 let. »Od takrat naprej ni mislil več na nič drugega kot pozabiti na svojo voljo, da bi izpolnil Božjo voljo, ki jo je izrazil don Bosko.« 

Don Bosko mu ni nikoli ničesar ukazoval, izrazil mu je samo svoje želje. Za Mihaela pa so to bili ukazi, ne da bi pomislil, koliko ga bodo stali.

V začetku l. 1858 je moral don Bosko iti v Rim k papežu, s seboj pa je vzel Mihaela Ruo. Pri svojih 21 letih je imel čudovit spomin in si je zapomnil vsako podrobnost. Poslušal je, kako je papež govoril z don Boskom. V naslednjih dneh je spremljal don Boska pri obiskovanju kardinalov in visokih osebnosti ter opazil, kako izredno vsi znajo ceniti don Boska.

Don Bosko je dejal Mihaelu: »Čim prej je treba ustvariti veliko družino. Misli ti na to!« In je razmišljal. Zadal si je nalogo, da bo »kakor don Bosko«.

V decembrskih dneh 1859, zelo blizu prvemu uradnemu zboru 'kandidatov' za Salezijansko družbo, je Mihael Rua opravljal duhovne vaje pred subdiakonskim posvečenjem, ki je bilo določeno za 17. december. Zanj je bilo popolnoma jasno: čim prej postati don Boskov duhovnik. 

Osemnajstega decembra je bila nedelja. Zvečer se jih je 18 zbralo v don Boskovi sobici, ki je v tistem trenutku bila salezijanski Betlehem. Potekal je ustanovitveni zbor »Dobrodelne družbe sv. Frančiška Saleškega«, to je salezijancev. Osemnajsterica je molila, izjavila, da se hočejo povezati v družbo za lastno posvečenje in za izročitev življenja v blagor zapuščene in ogrožene mladine. Opravili so prve volitve. Don Boska, ustanovitelja, so vsi enoglasno izbrali za prvega vrhovnega predstojnika. 


Subdiakon Mihael Rua je pri 22 letih bil izvoljen za duhovnega voditelja družbe. Skupaj z don Boskom bo moral skrbeti za duhovno oblikovanje prvih salezijancev. 

Nadaljevanje sledi...

MŠF SDB

---

[1] Gl. A. Auffray, Don Mihael Rua, SEI, Turin 1933

Devetdnevnica k sv. Janezu Bosku

• Oče naš …
• Zdrava Marija …
• Slava Očetu …
• Hvaljeno in češčeno ...

• Pozdravljena, Kraljica, mati usmiljenja, življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena! K tebi vpijemo izgnani Evini otroci, k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa. O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!

• Marija pomoč kristjanov, - prosi za nas.

vse molimo 3x na koncu devetdnevnice dodamo še:

• Sveti Janez Bosko! Poslušen Svetemu Duhu si postal oče in učitelj mladine, salezijanski družini pa si izročil zaklad ljubezni do malih in ubogih, predvsem mladih.
  Pomagaj nam, da tudi mi postanemo znamenje in nosilci Božje ljubezni mladini. Navdihuj nas, da bomo svoje srce oblikovali po srcu Kristusa, Dobrega pastirja. Izprosi vsem članom svoje družine srčno dobroto, vztrajnost pri delu, modrost pri presojanju, pogum v pričevanju, velikodušnost v apostolskem delu, ljubezen do Evharistije in Marije! Nakloni nam milost, da bomo zvesti poklicu, ki nam ga je Gospod namenil. Daj, da bomo pod Marijinim vodstvom skupaj z mladimi veselo stopali po poti, ki vodi k Ljubezni. Amen.

Sveti Frančišek Saleški 

(1567–1622)

Sveti Frančišek Saleški je cerkveni učitelj, zavetnik pisateljev in časnikarjev, sijajen pridigar in duhovni pisatelj, soustanovitelj kontemplativnega ženskega reda, sijajen duhovni voditelj, ki je vse stanove in vsakega posameznika spodbujal k svetosti.

Frančišek Saleški se je rodil 21. avgusta 1567 v plemiški družini Boisy v današnji francoski pokrajini Savoja. Pravo je študiral na univerzah v Parizu in Padovi. Že v študijskih letih je pokazal zanimanje za teološka vprašanja, ob čemer je odkril duhovniški poklic. Opustil je pravniško službo in leta 1593 postal duhovnik. Najprej je tri leta služboval v pretežno kalvinistični pokrajini Chamblais, nato pa je zaradi občutljivosti za katoliško pravovernost prosil škofa v Ženevi, središču kalvinizma, naj ga v službo sprejme kot katoliškega pridigarja. Ker je požel velik uspeh, je bil že po treh letih imenovan za ženevskega škofa pomočnika (1599). Ko je tri leta pozneje postal škof ordinarij, si je prizadeval za uvedbo reform Tridentinskega koncila (1545–1563).

Sedež škofije je moral zaradi pritiska kalvinskih reformatorjev preseliti v savojsko mestece Annecy, kjer je postal duhovni voditelj in redovni ustanovitelj. Frančišek Saleški velja za utemeljitelja moderne katoliške duhovnosti. Intelektualno je vplival na nekatere najvidnejše osebnosti 17. stoletja v Franciji. Umrl je 28. decembra 1622 v Lyonu.

Za svetnika je bil razglašen leta 1665, papež Leon XIII. (1878–1903) pa ga je leta 1887 razglasil tudi za cerkvenega učitelja. (vir:http://aktualno.rkc.si/?id=10197&fmod=13)

Salezijancem je posebej v časti, saj je bil 

sv. Janezu Bosku nenehni vir 

navdiha in zgleda. 

Salezijanci smo ime dobili ravno 

po sv. Frančišku Saleškem.  

MŠF SDB

VRHOVNO VODSTVO DON BOSKOVIH USTANOV

Via della Pisana 1111 – 00163 Rim

Vrhovni predstojnik

Prot. št. 10/0045

Predragi inšpektorji,

predragi sobratje, člani inšpektorialnih svetov,

predragi vsi sobratje!

            Prepričan sem, da ste v teh dneh vsi pozorno in sočutno sledili veliki drami na Haitiju. Potres na dan 12. januarja je imel nezaslišano moč in je sejal smrt in rušenje. Mrtvih je veliko, milijoni so ostali brez strehe nad glavo v deželi, ki je že tako in tako brez konkretnih vladnih ustanov.

            Za nas salezijance so najhujše izgube seveda človeška življenja tolikih naših mladih in otrok (okoli 500) in treh naših sobratov.

            Potres je praktično porušil vse naše ustanove v Port-au-Prince-u. Inšpektorialna hiša je težko poškodovana in praktično neuporabna. Poklicna šola ENAM je popolnoma porušena. Male šole patra Bonhema so se sesule do tal. Dom za mlade z ulice »Lakay« je porušen. Ponoviciat in Center za filozofske študije (tudi za redovnike drugih družb) je popolnoma neuporaben za prebivanje ter ga bo treba porušiti in na novo sezidati. Center Thorland je na pol porušen: sesuli so se paviljoni, ki so navadno služili za sprejem sobratov in mladinskih skupin. Šola v Petion Ville je resno poškodovana. O vsem tem najdete poročila s fotografijami na ANS-i. K temu je treba dodati še škodo, ki so jo utrpeli zavodi HMP.

            Naši sobratje s Haitija so težko preizkušani. Brez dvoma se ozirajo na nas. Prosijo za pomoč in podporo, ki bo don Bosku omogočila nadaljevati svoje delo v tej deželi in da jim dati znamenje upanja pri nadaljevanju svoje poti kot salezijanci. Že več dni živijo zbrani na prostem skupaj s tisoči ljudi. Zelo smo hvaležni inšpektoriji Santo Domingo, ki se je izkazala kot »bližnja« in je hitro poslala hrano in stvari za prvo nujo ter rešila težko ranjenega sobrata.

            To moje pismo želi biti prizadet in hkrati močan poziv k solidarnosti naše salezijanske družbe. Kakor se vsi člani kake družine sklanjajo nad bolnim otrokom, tako hočemo tudi mi z velikim sočutjem prevzeti skrb v tej izredni potrebi in konkretno pomagati tej majhni, a tako preizkušeni vizitatoriji.

            Želim izraziti svoje veselje, ko sem videl, da so najhitreje in spontano odgovorile na ta poziv k solidarnosti najrevnejše inšpektorije (iz Afrike, Azije in Amerike).

            Zato pozivam vse salezijanske inšpektorije in zavode, naj pošljejo izdatno pomoč za tiste naše sobrate, ki so v največji stiski. Po prvih nujnih pomočeh (hrana, voda, provizorična nastanitev…) bo treba misliti na načrt nove izgradnje, ki bo zahtevala veliko energije in ogromna sredstva. Obračam se na cse, še najbolj na inšpektorije, ki razpolagajo z večjimi sredstvi. V don Boskovem imenu vam zagotavljam, da bo Gospod blagoslovil to vaše dejanje ljubezni. Bodite torej velikodušni, četudi bi moral »počakati« kak vaš poseben načrt!

...

           Predragi! Naš oče don Bosko, o tem sem prepričan, bi nas v tem trenutku izzval, naj bomo radikalni in naj popolnoma zaupamo v Božjo previdnost. Zato vam v don Boskovem imenu pošiljam to prošnjo v imenu naših najbolj prizadetih sobratov!

            Hvaležen sem vam za vse, kar boste storili. Bog naj vas blagoslovi. To bo najlepši način, da izrazimo svojo zvestobo našemu skupnemu očetu ob bližnjem don Boskovem prazniku.

            V don Bosku vam izražam svojo veliko ljubezen in spoštovanje.

                                  

                                                                                        Don Pascual Chávez Villanueva

                                                                                        vrhovni predstojnik

Rim, 18. januarja 2010

(izvleček iz pisma vrhovnega predstojnika)

MŠF SDB

Blaženi Mihael Rua (vol. I.)

1. DON RUA, »NAJZVESTEJŠI DON BOSKOV SIN«

            »Don Rua je bil najbolj zvest, zato tudi najponižnejši in hkrati najpogumnejši don Boskov sin.«[1] S temi odločno izrečenimi besedami je 29. oktobra 1972 papež Pavel VI. za vedno izklesal don Ruovo človeško in duhovno podobo.

»Don Boskov naslednik, to je nadaljevalec: sin, učenec, posnemovalec … je iz svetnikovega zgleda napravil šolo, iz njegovega življenja zgodovino, iz njegovega pravila duha, iz njegove svetosti vzor; iz njegovega izvira je napravil tok, reko.« 

Tako so besede Pavla VI. na višjo raven povzdignile zemeljsko zgodbo tega »slabotnega in izčrpanega duhovnika«. Odkrivale so diamant, ki je blestel v skromni in ponižni zgodbi svojih dni.

Začela se je nekega davnega dne s čudno gesto. Kot osemleten fantič, sirota brez očeta, s črnim trakom na rokavu, ki mu ga je prišila njegova mati, je iztegnil roko, da bi od don Boska dobil svetinjico. A don Bosko mu je namesto svetinjice stegnil svojo levo roko, z desnico pa je naredil gesto, kakor da si jo delita na pol. In mu je rekel: »Vzemi jo, Mihec, vzemi jo!« In pred na široko razprtimi očmi, ki so ga gledale začudene, mu je izrekel šest (sedem) besed. »Midva si bova vse delila na pol.«

           

            

           

V prvih letih je don Bosko hotel, naj Mihael ostane pri njem ves dan, zvečer pa se vrne večerjat in spat k svoji materi, gospe Ivani Mariji. Ko pa je prihajal v oratorij, je don Bosko že v prvih letih hotel, da ostane z njim tudi pri mizi.[2] Mihael si je tako začel usvajati don Boskov način mišljenja in ravnanja. »Bolj je vplivalo name,« je dejal kasneje, »opazovati don Boska pri njegovem delu, tudi najmanjšem, kakor brati in premišljevati katero koli nabožno knjigo.«[3]

---

[1] Pavel VI.: Homilija ob beatifikaciji don Rua.

[2] M. Wirth, Od don Boska do današnjih dni.

[3] A. Amadei, Božji služabnik Mihael Rua.

           Nadaljevanje sledi...

MŠF SDB

Potres - Haiti!

Nedavni potres na Haitiju je močno prizadel tudi salezijance in njihove ustanove.

Po poročanju salezijanske agencije ANS so v potresu umrli trije salezijanci, med njimi tudi dva ponovinca, nekaj pa je ranjenih. 


Prve novice s Haitija so poročale 

o 200 mrtvih gojencih v salezijanskih ustanovah, 

zdaj se je številka povzpela na okrog 500.

V potresu je nastala tudi materialna škoda: nekatere zgradbe so poškodovane, nekatere popolnoma uničene.

Člani formacije se pridružujemo sožalnicam vsem salezijancem, staršem in gojencem in drugim prizadetim v nesreči!

MŠF SDB

GREGA VALIČ SDB

Rim, 31.12.2009:

Vrhovni predstojnik salezijancev Pascual Chavez je predstavil vezilo za leto 2010: "Gospod, radi bi videli Jezusa. V posnemanju Mihaela Rue ponesimo mladim evangelij kot pristni učenci in navdušeni apostoli."





MŠF SDB